Pepelasta plesen postaja vse pogostejša rastlinska bolezen. Prepoznamo jo po belkasto sivi prevleki, ki se pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih. Bolezen se pojavlja predvsem v lepem sončnem poletju. Gliva namreč ne potrebuje za kalitev njenih spor kapljice vode, kot je primer pri večini drugih glivičnih bolezni. Pepelasti plesni zadošča že relativna zračna vlaga, če je ta višja od 50 %. Praksa pa dokazuje, da je pepelasta plesen zelo prilagodljiva in se pojavi tudi tam, kjer je zračna vlaga komaj 30 %. Takšen primer so centralno ogrevana stanovanja, v katerih je zračna vlaga zelo nizka, mnoge sobne rastline pa kljub temu obolijo za pepelasto plesnijo.

Pepelasta plesen se pojavlja na številnih rastlinah, tako na vrtu, balkonu, kot v sobi. Od sobnih rastlin so občutljive begonije in sobna trta. Med balkonskimi rastlinami so občutljive gomoljne begonije, nageljni, lončne vrtnice in dalije.

V okrasnem vrtu so najbolj ogrožene številne sorte vrtnic, ostrožniki, floks, jesenske astre, nageljni, meseček in dalije. V zadnjem času pa je pepelasta plesen vse pogostejša tudi na cinijah in balzaminah.

V zelenjavnem vrtu pa jo opazimo na kumarah in bučah,  radiču, kolerabi, grahu in peteršilju. Pojavi pa se tudi na vinski trti, jablanah, kosmuljah, črnem ribezu.

Zatiranje oziroma preprečevanje pepelaste plesni je na nekaterih rastlinah nepotrebno, ker se bolezen pojavi ob koncu vegetacije in naredi le malo škode. Takšen primer imamo na grahu, ko se pepelovka pojavi ob koncu grahove vegetacije in ne naredi skoraj nobene škode. Na drugih pa je nujno potrebno, saj nam lahko popolnoma uniči celo rastlino.

Mnogi ljubitelji od pepelaste plesni napadene rastline porežejo, misleč da so bolezen odstranili. Vendar se na novih listi bolezen zopet pojavi.

Domači pripravki so pri zatiranju pepelaste plesni neučinkoviti. Z njimi si lahko pomagamo le toliko, da rastline okrepimo, da lažje kljubujejo bolezni. Žveplovi pripravi delujejo na plesni, vendar so za mnoge rastline lahko nevarni, saj pri temperaturi nad 27 stopinj C delujejo fototoksično.

Sistemični fungicidi pa bolezen zdravijo, če jih le uporabimo dovolj zgodaj, to je ob prvem pojavu. Ker pa se škropivo zelo težko oprimo plesnivih listov, je nujno potrebno dodajanje posebnega vlažila ali tekočega detergenta, da se škropivo bolje oprime. Škropljenje po 10 dneh ponovimo.

Kljub temu, da fungicidi za zatiranje plesni niso strupeni za čebele in druge koristne organizme, škropimo v večernem času, da ne motimo opraševalcev pri njihovem delu.