Zelišča nas znova in znova očarajo s svojimi aromatičnimi, začimbnimi in zdravilnimi učinki. V nas vzbujajo fantazijo in nas vabijo k uživanju in pokušanju. Poleg osnovnega pomena, da jih uporabljamo v kulinariki, pa imajo še izrazito dekorativen pomen in so odlična paša za čebele in metulje.

 

Vzgoja kuhinjskih zelišč brez vrta

Tudi, ko nimamo vrta za ljubiteljsko vrtnarjenje, lahko vzgajamo kuhinjska zelišča v posodah. Dovolj je že okenska polica, balkon ali terasa, kjer bomo lahko uspešno vzgajali kuhinjska zelišča v lončkih in loncih, koritih, zabojčkih. Preko celega leta jih bomo imeli pri roki.  Nabirali bomo lahko sveža za vsakdanjo rabo in le toliko kot jih bomo potrebovali. Nekaj jih bomo prav gotovo posušili, zamrznili, vložili v kis ali olje in to za mesece, ko bo naš zeliščni vrt na balkonu, terasi počival v zimskih mesecih. Pa ne samo to. Zelišča nam bodo tudi služila za okras okenske police, balkona ali terase. Od njih se bo širil prijeten vonj, še posebno v času cvetenja, ko bodo zelišča odlična paša za čebele in metulje.

 

Kaj vse lahko vzgajamo?

Na okenski polici, balkonu ali terasi lahko vzgajamo: listni česen, drobnjak,  krebuljico, listnato zeleno, pehtran, borago, mačji rep, koriander, limonska travo, rukolo, dišečo perlo, zelišče življenja, pritlikavi kari, ožepek, pravo sivko, luštrek, citronsko verbeno, azteško sladko zel, majaron, meliso, meto, baziliko, origano, peteršilj, rožmarin, kislico, solinko, žajbelj, olivno zel, šetraj, sladko zel, timijan.

Izbira je torej velika. Izberimo in posadimo tisto, kar največ potrebujemo. A brez bazilike, peteršilja, zelene, majarona, timijana, drobnjaka, rožmarina… prav gotovo ne bo šlo.

 

Izberimo pravilno velikost posod za sajenje zelišč

Velikost posod za zelišča je ključnega pomena. Kako velika naj bo in iz kakšnega materiala?. Pri sami izbiri velikosti, moramo biti pozorni na razraščanje zelišča in na razmerje med podzemnimi in nadzemnimi deli. Pri preveliki posodi in manjši rastlini, se nam bo to razmerje porušilo, zasaditev bo neestetska, zemlja, ki je je preveč, se rada zakisa. Pri izbiri premajhne posode pa se nam bo dogajalo, da bo zelišče zaostajalo v rasti in se nam bo že ob najmanjšem vetru prevračalo.

Daleč najboljše so glinene posode, ki niso lakirane. Zaradi poroznosti so zračne in  dopuščajo  dotok zraka k koreninam, so torej zračne. Estetska in prav tako zračna je tudi lesena posoda. Tako glinena kot lesena posoda mora imeti na dnu luknjo, za nemoten odtok odvečne vode. Standardni lončki so razvrščeni po številkah 6, 8, 10, 12 … Številka nam pove zgornji premer v cm. Tako ima lonček številke 12, zgornji premer 12 cm.

V kolikor pa bomo kuhinjska zelišča vzgajali v plastičnih lončkih in jih postavljali v  dekorativne lončke, morajo biti ti toliko večji, še posebno po višini, da vanj zelišče brez težav postavimo. Na dno dekorativnega lončka nasujemo za nekaj cm drenaže, vanjo nam odteka odvečna voda pri zalivanju. Za drenažo lahko uporabimo grobi pesek ali glinopor.

 

Zemlja in presajanje

Vsako zelišče ima svoje zahteve glede zemlje. Enim odgovarjajo bolj humusna in bogatejša zemlja, zopet drugim odgovarja bolj skromna zemlja. Univerzalno mešanico, ki bo ustrezala večini zelišč si bomo pripravili tako, da bomo kupljeni zemlji primešali mivko ali pesek ali vermikulit v razmerju 3 : 1.

Enoletna in dvoletna kuhinjska zelišča ne bo potrebno presajati, saj jih vzgajamo le eno leto. Presajali bomo le trajna kuhinjska zelišča. Zadostovalo bo presajanje vsako četrto leto.

Ker pa je presajanje za vsako rastlino stres, bodimo pri presajanju previdni, še posebno na                 korenine, da jih preveč ne poškodujemo.

 

Za konec pa še besede W. Shakespeara

Med vlakni drobne te cvetlice skrit je strup poguben in sok lekovit: njen vonj srce nam poživi in čute, okus zbudi vsem udom krče ljute. Tako dva kralja križata si pota v rastlinah in ljudeh: zlo in dobrota.

 

Avtor: Drago Jančič, inž. vrt.